Sandra Day O'Connor, odvetnica, političarka in pravnica, ki je utrla pot za ženske v pravu, potem ko je postala prva članica državnega vrhovnega sodišča, je umrl pri 93 letih.
Po izjavi vrhovnega sodišča je O'Connor umrl v petek zaradi napredovale demence (so ji diagnosticirali alzheimerjevo bolezen leta 2018) in bolezni dihal.
Vrhovni sodnik John Roberts je v izjavi dejal, da je bila O'Connorjeva "hči ameriškega jugozahoda", in dodal, da je "utirala zgodovinsko pot kot prva sodnica v naši državi."
Diana Walker/Getty Images
"S tem izzivom se je spopadla z neustrašno odločnostjo, nesporno sposobnostjo in privlačno odkritostjo," je nadaljeval. »Na vrhovnem sodišču žalujemo za izgubo ljubljenega kolega, gorečega neodvisnega zagovornika pravne države in zgovornega zagovornika državljanske vzgoje. In slavimo njeno trajno zapuščino kot prave javne uslužbenke in domoljubke."
septembra 21. 1981 je O'Connorjeva prebila stekleni strop pravne stroke in postala prva ženska, imenovana na vrhovno sodišče, potem ko jo je predlagal predsednik Ronald Reagan. V svojem 24-letnem mandatu je igrala ključno vlogo na zatožni klopi v več pomembnih spornih primerih, vključno s tistimi o splavu, pozitivnih ukrepih in državljanskih pravicah. Znana je predvsem po tem, da je glasovala v primeru, ki je podpiral zakonit splav, Planned Parenthood v. Casey.
Getty Images
O'Connorjeva je premagala ovire in pristranskosti, da se je povzpela na višje sodišče in pri tem postala navdih za mlade Američanke. Podpornik ji je nekoč napisal: "Dragi sodnik O'Connor: Naj vas ne ustrašijo vsi ti možje in še posebej vrhovni sodnik. Enako si oblecite svoje halje.«
Ruth McGregor, nekdanja predsednica vrhovnega sodišča v Arizoni, ki je leta 1981 delala za O'Connorjevo, je dejala: »Morda se ni imenovala feministka, vendar je počela stvari, ki jih takrat ženske ne bi smele početi. Verjela je, da bi morale ženske narediti vse, za kar so usposobljene. Želela je zagotoviti, da so ženske na enaki pravni podlagi kot moški in da bodo stari stereotipi potisnjeni na stran.«
Leta 2006 je upokojila z višjega sodišča, da bi skrbela za svojega moža, leta 2009 pa ji je predsednik Barack Obama podelil medaljo svobode, najvišje civilno odlikovanje v ZDA.
Dragulj SAMAD / AFP
"Kako srečna se počutim, da sem Američanka in da so mi bile predstavljene izjemne priložnosti, ki so na voljo državljanom naše države," je dejala v pismu o svoji diagnoza demence leta 2018. "Kot mlada kavbojka iz puščave Arizone si nikoli nisem mogla predstavljati, da bom nekega dne postala prva sodnica na vrhovnem sodišču ZDA."