Ariel je Kitajska Američanka in je preživela nasilje v družini – in koronavirus pandemija je boleče vplivala na njeno duševno zdravje. Ustvaril je »edinstveno križišče v času, ko rasizem proti kitajskim civilistom je visoka in stopnja nasilja v družini narašča,« pravi V stilu.

Ariel, ki so ji pred tremi leti diagnosticirali posttravmatsko stresno motnjo (PTSD), je ena izmed mnogih žensk po vsej državi, ki se trenutno soočajo s ponovni pojav njihovih simptomov. "Zanašala sem se na osebno interakcijo, da bi se premagala te tesnobe," pojasnjuje. »Zdaj, ko smo v karanteni, ni več mojih običajnih načinov boja proti travmi. To je poleg dejstva, da se bojim iti v javnost, ker ne želim, da bi me napadli."

Tako kot Ariel je tudi vsakomur s predhodno travmo grozi, da ga bo sprožila pandemija. Toda simptomi PTSD lahko v tem času doživijo ne samo preživeli. Čeprav nas ločuje fizična razdalja, vsi hkrati absorbiramo travmo tega globalnega dogodka brez primere. Ne glede na to, ali ste objavljeni doma ali delate na oddelku za intenzivno nego, grožnjo virusa in njegovega vpliva na gospodarstvo so neizogibne uteži, ki jih je treba nositi – in vsi smo dovzetni za dolgotrajne težave z duševnim zdravjem, kot je PTSD.

Čeprav nihče ne doživlja motnje na popolnoma enak način, je treba biti pozoren na določene znake. "PTSD je niz simptomov, ki so posledica travme in lahko močno vplivajo na delovanje in povzročajo stisko," pravi Annie Miller, psihoterapevt iz Washingtona D.C. Ti simptomi vključujejo: »tesnobo, prebliske, težave s spanjem, nočne more, pomanjkanje koncentracije, negativne misli in občutek, da se zlahka prestrašimo«.

"Ljudje s PTSD se pogosto počutijo na robu in doživljajo hiperbudnost, kar lahko povzroči razdražljivost in nezmožnost sprostitve, pa tudi številne težave s spanjem," dodaja Miller.

POVEZANE: Zakaj se zjutraj nenadoma spominjate svojih sanj

Allie, socialna delavka v veliki ambulanti za dializo v New Yorku, ki dela z okuženimi bolniki, na žalost dobro pozna te simptome. Prejšnji teden je njena sodelavka na drugi lokaciji v New Yorku umrla zaradi COVID-19 in ne more se spraševati, ali bo naslednja. "Sem preživela spolni napad," pravi V stilu. "Nisem nov pri PTSD, vendar je to druga vrsta travme." Izpostavljenost virusu, da ne omenjam tragedij, ki se vsakodnevno dogajajo na območju New Yorka, povzroča tesnobo. "Če ne veš, ali boš umrl pri 24 letih, je slabše od vsega, kar sem v življenju doživela," dodaja. "Kako se lahko psihično pripraviš na to?"

Allie je verjela, da je bila njena PTSD po delu s terapevtom dobro obvladovana, a travma, ki jo doživlja, zdaj prihaja v novi obliki. »Z mojim napadom nisem vedel, da se bo [napad] zgodil. Nisem imel pojma. Tisto jutro se nisem zbudil, ker sem vedel, da se mi lahko življenje uniči. Toda s tem se zbudim in vem, da me lahko to, kar počnem, ubije in si moram reči 'V redu je,'« pravi.

Koronavirus še naprej odpravlja kakršen koli videz normalnosti in namesto tega pušča strašljiv, negotov svet, poln množična grobišča, pomanjkanje ventilatorja, rasističnih napadov, odpuščanja, in popolna negotovost, kaj se bo zgodilo naprej. Čeprav so zdravstveni delavci med pandemijo lahko izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj PTSD, so »dovzetni tudi ljudje doma na učinke travme, ko doživljamo spremembe v običajni rutini, izgubo službe in strah pred okužbo z virusom,« pravi Miller. »Skrb, da bi ljubljeni zboleli, in stalna izpostavljenost novicam sta tudi stresorja, ki sprožita simpatični sistem v naših možganih. Vsi imamo možnost, da razvijemo simptome po travmi."

Ženske doma živijo v stanju »načina preživetja« in se bojijo, katera ovira se jim bo postavila nato, kakšno grozljivo resničnost bodo morali prebaviti in niso prepričani, kaj lahko storijo, če sploh kaj, da preprečijo to. "Nadomestno doživljanje travme in življenjsko nevarnih situacij lahko povzroči razvoj PTSD," pojasnjuje Carla Marie Manly, klinični psiholog v okrožju Sonoma v Kaliforniji. "Tisti doma - tako kot tisti na frontnih črtah - se lahko počutijo ogrožene zaradi koronavirusa na vsakem koraku." Čez nekaj časa postane to povečano stanje strahu edini način, kako možgani razumejo premikanje življenje.

Ali ste ugotovili, da je obdelava dela, čustev ali celo vsakodnevnih opravil postajala vse težja, ko je pandemija divjala? Ali pa se počutite skoraj ločeni od svojega življenja? To je lahko znak, da začenjate doživljati učinke PTSD, ki se pogosto imenujejo Pre-TSD. »Nespečnost in pomanjkanje osredotočenosti se pogosto pojavita,« pojasnjuje dr. Manly. »Lahko se pojavi splošen občutek depresije ali negativnosti; nekatere stranke izrazijo občutek, kot da so »v megli« ali se počutijo zelo otrpne. Splošni občutek disforije je zelo pogost."

Nadaljuje: "Pre-TSD, ki se ne uporablja kot klinična diagnoza, se pogosto doživlja kot občutek "v preobremenjeni, »zelo pod stresom« ali »otrpeli«. V tej fazi nekateri ljudje opazijo, da se počutijo zunaj svojih telesa. To je znano kot depersonalizacija. Pogosto se pojavi tudi derealizacija – občutek, da ste v stanju, podobnem sanjam ali domišljiji.

Čeprav se lahko vsakomur diagnosticira PTSD, se ženske soočajo z večjim tveganjem za razvoj tega stanja. Glede na Ameriško ministrstvo za veteranske zadeve10 % žensk v ZDA bo nekoč v življenju zbolelo za PTSD v primerjavi s samo 4 % moških. The Nacionalna zveza za duševne bolezni (NAMI) poroča, da je to deloma posledica dejstva, da ženske kot skupina doživljajo večje število travmatičnih dogodkov kot moški. V ZDA je 91 % žrtev spolnega napada in posilstva žensk, 94 % žensk pa doživi PTSD v dveh tednih po incidentu. Poleg tega vsaka četrta ženska v življenju doživi nasilje v družini.

Tudi ženskam običajno potrebuje več časa, da obvladajo PTSD. The Urad za zdravje žensk poroča, da imajo ženske simptome v povprečju štiri leta pred diagnozo in zdravljenjem, v primerjavi z moškimi le eno leto. (Čeprav razlog za to razliko ni naveden, domnevamo, da je seksistična navada v medicini, da ženske odpisujejo kot "čustvene" morda ima kaj opraviti s tem). Po podatkih Urada za zdravje žensk je večja verjetnost, da bodo ženske doživele simptome PTSD, kot so anksioznost in depresija ali občutki otrplosti. eno študij iz leta 2006 so ugotovili, da so ženske po 11. septembru poročale, da se ob obletnici napada počutijo bolj panične in da so v primerjavi z moškimi bolj verjetno ponovno doživele travmo.

A 2017 študij pravi, da je ta razlika posledica ženskega odziva na travmatične situacije, ki je "prijazni in se spoprijatelji", kar je alternativa odzivu "bori se ali beži". Medtem ko moški lahko pridejo do travme zaradi miselnosti reševanja problemov, je bilo ugotovljeno, da se ženske pogosteje lotevajo travme na čustveni ravni. To postavlja vprašanje, pravi Mary Joye, LMHC, ali je večja verjetnost, da bodo ženske zbolele za PTSD, ker običajno izpolnjevati vloge negovalcev v patriarhalnih družbah in se bolj čustveno vlagati v problem. NAMI podpira to idejo in poroča, da ženske v družbah z bolj tradicionalnimi spolnimi vlogami pogosteje doživljajo PTSD zaradi svoje visoke čustvene ranljivosti.

Pred COVID-19 so poročali ena od štirih medicinskih sester pričakovali, da bodo v življenju razvili PTSD. Kot zdravstveni delavci (80 % jih je žensk, poroča CDC) se pojavljajo dan za dnem, pogosto brez ustreznega osebno zaščitno opremo in potrebščine, se lahko te številke močno povečajo. "Bezupnost in pomanjkanje zdravljenja ali cepiva in opazovanje ponavljanja primerov je ogromno," pravi Joye V stilu iz njenega doma v Winter Havenu, Florida. »Odlagajo razkošje, da občutijo svoja čustva, ko so na tem bojišču z nevidnim sovražnikom. Naučeni so reševati življenja in ne delati škode. Namesto tega izgubljajo življenja, svoja kolegi umirajo, in nimajo s čim zdraviti ljudi."

Meghan, medicinska sestra na Manhattnu, to dobro ve. »V bolnišničnih enotah vladata kaos in neznano. Ne moremo obdelati tega, kar se dogaja okoli nas, niti nimamo časa. Po vsaki izmeni jočem od izčrpanosti in frustracije, zlomljena sem od začetka do konca,« pravi. »PPE ima čustveno težo in vsakič, ko si jo oblečeš, te zadene kot val. Nikoli ti ne bom mogel opisati, kakšen je občutek, ko si ga vsak dan oblečeš, kakšno bolečino povzroča od zloma na tvojem obrazu, umazane preveč uporabljene maske in obleke, oklepa za bitko nismo zmagovalni."

Allie se strinja. »Čutim tako ogromno izgubo, da vem, da sem zaradi tega izgubil dele sebe, ki jih ne bom nikoli več dobil. Čutim jezo, tako neizmerno jezo, da sploh ne vem, kaj naj storim. Zunaj na Capitol Hillu vidim protestnike [»ponovno odprite gospodarstvo«] in hočem samo kričati na vso moč,« pravi. »Tudi jaz se hkrati počutim tako otopelo. Vedno znova poslušam o ljudeh, ki so mimo." Kot večina zdravstvenih delavcev mora tudi Allie ostati izolirana od svoje družine in partnerja, da bi jih zaščitila pred morebitno okužbo, kar še dodatno vpliva na njeno duševno stanje zdravje.

Torej, ali obstaja način za obvladovanje? Dr. Manly poudarja, da je pomembno omejiti izpostavljenost negativnim novicam in poiskati duševno zdravstveno oskrbo, če je to mogoče, takoj ko zaznate, da ste travmatizirani ali preobremenjeni. Medtem ko osebni sestanki trenutno niso na voljo, številni strokovnjaki za duševno zdravje ponujajo posvetovanja in terapije na daljavo.

POVEZANE: 8 načinov, kako lahko podprete zdravstvene delavce

Lisa*, pomočnica zdravnika urgence, je poskusila uporabiti Prostor za zdravstvene delavce, nakupovanje rastlin, uporabo eteričnih olj, FaceTiming z družino in držanje svoje vadbene rutine doma tri do štiri dni na teden, ne glede na to, kako utrujena je. Medtem ko nekatere od teh navad poskrbijo za trenutni odvračanje pozornosti, je edina prava odloga, ki jo je našla, čas doma s hčerko.

»Pomemben je tudi pogovor s prijatelji in ljubljenimi, občutek ljubezni, varnosti in podpore pa lahko pomaga zmanjšati simptome PTSD,« pravi dr. Manly.

Travmatični vpliv koronavirusa bo na vsakogar drugačen. Če vodi v PTSD, se tega ni treba sramovati. "Samo zato, ker se vsi drugi soočajo z isto travmo, še ne pomeni, da jo bomo vsi doživeli na enak način," pravi Miller. »Pomembno je, da ne zavračate simptomov, ki jih opazite, in da ne zmanjšate tega, kar doživljate. Zavedajte se, da je to travmatična izkušnja in je prav, da prosite za pomoč."

*Imena so bila spremenjena.